Misijonarske družine je treba nastaniti v širnih področjih. Kmetje, bančniki, gradbeniki in vsi, ki so izučeni katere obrti, naj gredo na zanemarjena področja, izboljšajo zemljo, ustanovijo podjetja, si postavijo skromne domove in pomagajo sosedom. /MH, str. 194; ZDR, str. 124/ KS 187.4
Bog vabi krščanske družine, da gredo v kraje, ki živijo v temi in grehu, ter vztrajno delajo za Učitelja. Odziv na ta klic zahteva požrtvovalnost. Medtem ko mnogi čakajo, da bodo odstranjene vse ovire, ljudje umirajo »brez upanja in ... brez Boga«. (Ef 2,12) Mnogi se zaradi posvetnih prednosti ali znanstvenih dosežkov odločijo oditi v kužna območja in prenašati nadloge in pomanjkanje. Kje so tisti, ki bi bili pripravljeni narediti enako, da bi drugim povedali za Zveličarja? Kje so moški in ženske, ki bi se preselili na področja, ki potrebujejo evangelij, in ljudi, ki živijo v temi, usmerili k Odrešeniku? /T IX, str. 33/ KS 188.1
V nekaterih družinah bi lahko vsi člani postali misijonarji. Delajo lahko s posamezniki ter se s pridnimi rokami in premišljeno trudijo za Učitelja, pri tem pa iznajdejo nove metode za uspeh njegovega dela. /T IX, str. 40/ KS 188.2
Če bi se družine preselile v temačne kraje na svetu, kjer ljudi pokriva duhovna tema, ter dovolile Kristusovi luči posijati po njih, bi bilo opravljeno veliko delo. Svoje delo naj začnejo mirno in nevsiljivo, brez denarne podpore cerkve, dokler zanimanje ne postane tako veliko, da ga ne bodo mogli zadovoljiti brez pridigarjeve pomoči. /T VI, str. 442/ KS 188.3