Pravi kristjan ne dela za Boga spontano, marveč iz načela; ne en dan ali mesec, temveč vse življenje. /CT, str. 518/ KS 237.1
Zveličar je bil neutrudljiv delavec. Svojega dela ni meril z urami. Njegov čas, srce in moč so bili posvečeni delu v korist človeštva. Cele dneve je posvetil delu, cele noči pa je preživel v molitvi, da bi se lahko okrepil za spopad s pretkanim sovražnikom in z vsemi njegovimi prevarami ter se oborožil za opravljanje svojega dela moralnega dviga in obnove človeštva. Človek, ki ljubi Boga, ne meri svojega dela z omejenim delovnim časom; dela ob vsakem času in ni nikoli brez službe. Kadar se mu ponudi priložnost, dela dobro. Vsepovsod in ob vsakem času najde priložnost delati za Boga. Kamor koli gre, s seboj prinaša prijetno dišavo. /T IX, str. 45/ KS 237.2
Kdor s kakšnim nepremišljenim dejanjem izpostavi Božje delo sramoti ali oslabi roke svojih sodelavcev, bo umazal svoj značaj z madežem, ki ga ni lahko odstraniti, in si postavil resno oviro na pot svoje prihodnje uporabnosti. /PK, str. 659; PKr, str. 396/ KS 237.3
»Vzemite moj jarem nase,” pravi Jezus. Jarem je orodje službe. Živina se vpreže v jarem, da bi delala. Jarem je nujen, da bi lahko delala uspešno. S to prispodobo nas Kristus uči, da smo poklicani v službo, dokler živimo. Nase moramo vzeti njegov jarem, da bi lahko bili njegovi sodelavci. /DA, str. 329; JŽ, str. 283/ KS 237.4