Cerkev v teh nevarnih dneh potrebuje vojsko delavcev, ki so se kakor Pavel naučili biti koristni, imajo globoke duhovne izkušnje v Božjih stvareh in so izpolnjeni z gorečnostjo in vnemo. Potrebni so posvečeni, požrtvovalni ljudje, ki se ne bodo izogibali nadlogam in odgovornostim ter so pogumni in zvesti; v njihovem srcu živi Kristus, »upanje slave«, (Kol 1,27) ter bodo oznanjali besedo z usti, katerih se je dotaknil sveti ogenj. Zaradi pomanjkanja takšnih delavcev Božje delo peša, pogubne zmote pa kakor smrtni strup kvarijo moralo in uničujejo upanje velikega dela človeškega rodu. /AA, str. 507; DAp, str. 319-320/ KS 249.6
Delo reševanja ljudi se mora nadaljevati z odločnim bojem sredi nasprotovanja, nevarnosti, izgub in človeškega trpljenja. Ko je v neki bitki sovražnik potisnil nazaj enega izmed polkov napadalnih sil, je praporščak na bojni črti stal na svojem mestu, ko so se drugi umaknili. Poveljnik mu je ukazal, naj prinese zastavo nazaj, on pa je odvrnil: »Pripeljite može nazaj k zastavi!« To je naloga za vsakega zvestega praporščaka - pripeljati ljudi pod zastavo. Gospod zahteva celotno srce. Vsi vemo, da je greh mnogih kristjanov pomanjkanje poguma in odločnosti, da bi sebe in druge pripeljali pod zastavo. /T IX, str. 45-46/ KS 250.1
Bog ne more uporabiti ljudi, ki se ob nevarnosti, ko se od vseh zahtevajo moč, pogum in vpliv, bojijo odločno postaviti za pravico. Potrebuje ljudi, ki se bodo zvesto bojevali proti zmoti, »proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih”. (Ef 6,12) Takšnim bo spregovoril: »Prav, dobri in zvesti služabnik.« (Mt 25,23) /PK, str. 142; PKr, str. 91/ KS 250.2
Bog vabi ljudi, kakršni so bili Elija, Natan in Janez Krstnik - ljudi, ki bodo zvesto oznanili njegovo sporočilo, ne glede na posledice, ljudi, ki bodo pogumno povedali resnico, čeprav bodo s tem žrtvovali vse, kar imajo. /PK, str. 142; PKr, str. 91/ KS 250.3