Nosilci bremen med nami so pomrli. Mnogi izmed teh, ki so imeli vodilno vlogo pri izvajanju prenov, ki smo jih sprožili kot ljudstvo, so prestopili zenit življenja, njihove telesne in duševne moči pa pojemajo. Z najglobljo zaskrbljenostjo se lahko vprašamo: Kdo bo zasedel njihova mesta? Komu bodo zaupane življenjske koristi cerkve, ko sedanjih praporščakov ne bo več? Ne smemo samo zaskrbljeno gledati na mlade kot na tiste, ki morajo prevzeti bremena in na katere mora pasti vsa odgovornost. Oni se morajo lotiti dela, ki so ga drugi prenehali opravljati. Njihova usmeritev bo določila, ali bodo prevladale moralnost, vera in bogaboječnost ali pa bosta nemoralnost in nevera pokvarila in zameglila vse, kar je vredno. /GW, str. 68/ KS 33.2