Posledice zanemarjanja naloge, ki jo je Kristus zaupal cerkvi, se ne vidijo samo v svetu. To zanemarjanje je v cerkvi povzročilo stanje, ki je zasenčilo vzvišene in svete koristi Božjega dela. Duh kritiziranja in zagrenjenosti je stopil v cerkev ter zameglil duhovno razsodnost mnogih. Zaradi tega Kristusovo delo trpi velike izgube. /T VI, str. 297/ KS 39.4
Zelo sem žalostna, ko razmišljam o stanju našega ljudstva. Gospod nam ni zaprl nebes - naš stalni odpad nas je ločil od Boga. Ošabnost, pohlepnost in ljubezen do sveta vladajo v srcu, ki se ne boji izgona ali obsodbe. Med nami so žalostni in drzni grehi. Kljub temu pa vlada splošno mnenje, da je cerkev uspešna, mir in duhovna blaginja pa sta v vseh njenih mejah. Cerkev ne hodi več za Kristusom, svojim vodjem, in se vztrajno vrača nazaj v Egipt. Malo je tistih, ki so vznemirjeni ali osupli zaradi pomanjkanja duhovne moči. Dvom in celo nevera v pričevanja Božjega Duha sta prežela vse naše cerkve. Satan si želi, da tako tudi ostane. /T V, str. 217/ KS 40.1