Za mnoge revne družine ni možno opraviti boljšega misi-jonskega dela, kakor jim pomagati, da se preselijo na deželo, in jih naučiti, kako je možno preživeti. KS 133.2
Potrebe po takšni pomoči in navodilih niso omejene samo na mesta. Celo na deželi živijo množice revnih v velikem pomanjkanju, četudi imajo vse možnosti za boljše življenje. Celotne skupnosti so nepoučene o gospodarstvu in zdravju. Družine živijo po kolibah z malo pohištva in nekaj oblačili, brez orodja in knjig, prikrajšani za udobje, pripomočke in možnosti za omikano življenje. Njihove surove duše in šibko in slabo razvita telesa kažejo posledice podedovanega zla in grešnih navad. Te ljudi je treba učiti vsega od temeljev. Živeli so lenobno, brezdelno in pokvarjeno življenje, zato jim je treba pomagati, da bodo spremenili svoje navade. /MH, str. 192; ZDR, str. 122/ KS 133.3
Pozornost je treba posvetiti ustanavljanju različnih rokodelstev, da bi si revne družine lahko zagotovile delo. Tesarji, kovači in sploh vsi, ki se spoznajo na kakšno vrsto koristnega dela, bi se morali počutiti dolžni poučevati in pomagati nevednim ter nezaposlenim. /MH, str. 194; ZDR, str. 123/ KS 133.4
Krščanski kmetje lahko opravijo pravo misijonsko delo, tako da pomagajo ubogim najti dom na deželi in jih naučijo obdelovati zemljo ter jo narediti rodovitno. Učite jih uporabljati kmetijska orodja, gnojiti različne pridelke, zasajati sadovnjake in skrbeti zanje. /MH, str. 193; ZDR, str. 123/ KS 133.5
Za pomoč ubogim je na voljo veliko možnosti za ženske in moške. Potrebna je pomoč uspešne kuharice, gospodinje, šivilje, medicinske sestre itn. Člane revnih družin je treba učiti kuhati, izdelovati in krpati svoja oblačila, negovati bolne in skrbeti za dom. Dekleta in fante je treba temeljito izučiti koristne obrti ali poklica. /MH, str. 194; ZDR, str. 123-124/ KS 134.1