Naša naloga na tem svetu je živeti za blaginjo in v blagoslov drugim ter jim izkazovati gostoljubje. Pogosto lahko naredimo uslugo tistim, ki resnično potrebujejo našo pomoč, družbo in dom, samo za ceno majhnih neprijetnosti. Nekateri se ogibajo tega nujnega bremena. Vendar ga nekdo mora nositi. Ker verniki na splošno niso radi gostoljubni in si te krščanske dolžnosti ne delijo enakomerno, breme počiva na nekaj tistih, ki rade volje in z veseljem pomagajo potrebnim, kakor da bi šlo za potrebe njih samih. /T II, str. 645/ KS 196.2
»Ne pozabite na gostoljubnost. Ker so bili nekateri gostoljubni, so namreč pogostili angele, ne da bi se tega zavedali.” (Heb 13,2) Te besede kljub minevanju časa niso izgubile svoje veljavnosti. Naš nebeški Oče še vedno na pot svojih otrok postavlja priložnosti, za katerimi so skriti blagoslovi. Kdor izkoristi te priložnosti, doživlja veliko veselje. /PK, str. 132; PKr, str. 85/ KS 196.3