Bog nas preizkuša in preverja v vsakdanjih življenjskih dogodkih. Majhne reči razodevajo, kaj je v srcu. Male pozornosti, mali dogodki in preprosta vljudnost sestavljajo jedro življenjske sreče; zanemarjanje prijaznih, spodbudnih, ljubečih besed in malih uslug pa povzroča življenjsko bedo. Na koncu bomo ugotovili, da samoodpoved zaradi blaginje in sreče naših bližnjih predstavlja velik del življenjskega poročila, ki se vodi v nebesih. /T II, str. 133/ KS 196.4
Pokazano mi je bilo, da je Božja previdnost pripeljala vdove, sirote, slepe, gluhe, hrome in trpeče v tesno krščansko občestvo z njegovo cerkvijo, zato da preizkuša svoje ljudstvo in odkrije njegov pravi značaj. Božji angeli pazijo, da bi videli, kako ravnamo s tistimi, ki potrebujejo naše sočutje, ljubezen in nesebično radodarnost. Bog s tem preizkuša naš značaj. Če imamo pravo svetopisemsko vero, moramo čutiti, da Kristusu dolgujemo ljubezen, prijaznost, dobroto in zanimanje v korist njegovih bratov. Svojo hvaležnost za njegovo neizmerno ljubezen do nas, ko smo bili še grešniki, nevredni njegove ljubezni, lahko pokažemo z globokim zanimanjem in nesebično ljubeznijo do svojih bratov ter do tistih, ki so manj srečni kakor mi. /T III, str. 511/ KS 197.1