Nenavadno je, da jih ne dela sto tam, kjer dela samo eden. KS 92.3
Nebesa so osupla nad brezbrižnostjo, hladnostjo in ravnodušnostjo tistih, ki se imajo za Božje sinove in hčere. V resnici se skriva živa moč. /T IX, str. 42/ KS 92.4
V brezdelju in lenobi ne moremo biti zveličani. Ne obstaja resnično spreobrnjena oseba, ki bi živela nemočno, nekoristno življenje. Ni mogoče lenobno drseti proti nebesom. Tam ni prostora za lenobe. ... Tisti, ki nočejo sodelovati z Bogom na zemlji, tudi v nebesih ne bi sodelovali z njim. Ne bi bilo varno vzeti jih v nebesa. /COL, str. 280; KP, str. 190/ KS 93.1
Vsa nebesa z velikim zanimanjem opazujejo cerkev in to, kar vsak vernik dela, da bi razsvetlil tiste, ki živijo v temi. /RH, 27. 2. 1894/ KS 93.2
Resno bi morali premisliti o tem, s kom imamo opravka. Bog ni otrok, da bi se z njim igrali. V njegovem delu ne moremo sodelovati po svoji volji in ga opustiti, ko se ga naveličamo. /T II, str. 221/ KS 93.3
Nebeška bitja čakajo, da bi sodelovala z ljudmi, mi pa nismo zaznali njihove navzočnosti. /T VI, str. 297/ KS 93.4
Nebeški angeli že dolgo čakajo na ljudi - vernike - da bi sodelovali z njimi pri velikem delu, ki se mora opraviti. Čakajo na nas. /T IX, str. 46-47/ KS 93.5
Mnogi pričakujejo Gospodov prihod, medtem ko ničesar ne delajo. Izogibajo se odgovornostim, zato so postali duhovne razvaline. Strani njihovega življenjepisa so, kar se tiče Božjega dela, žalostno prazne. So drevesa v Božjem vrtu, ki samo izčrpavajo zemljo ter s svojimi nerodovitnimi vejami mečejo senco na tla, kjer bi lahko rasla sadjerodna drevesa. /RH, 22. 5. 1888/ KS 93.6
Tisti, ki za Kristusa delajo malo ali nič, so v nevarnosti. Božja milost ne bo več dolgo prebivala v srcu tistih, ki imajo številne prednosti in možnosti, vendar ostanejo nedejavni. /RH, 22. 8. 1899/ KS 93.7
Zdaj ni čas za spanje ali vdajanje nekoristnemu obžalovanju. Tisti, ki si zdaj upa spati, bo zamudil dragocene priložnosti, da bi opravil kaj dobrega. Podarjena nam je blagoslovljena prednost zbirati snope v veliki žetvi; vsaka rešena duša bo še ena zvezda v kroni Jezusa - Odrešenika, ki je vreden našega čaščenja. Ne odlagajmo svojega orožja, saj lahko po kratkem bojevanju dosežemo nove zmage in dobimo večno nagrado. /RH, 25. 10. 1881/ KS 93.8
Nebeški poslanci opravljajo svojo nalogo. Kaj pa delamo mi? Bratje in sestre, Bog vas poziva, da nadoknadite izgubljen čas. Približajte se Bogu. Razgibajte svoje darove. Tisti, ki so se imeli priložnost seznaniti z razlogi za našo vero, naj zdaj uporabijo svoje znanje v določen namen. /HS, str. 288/ Kako lahko vi, ki ponavljate Očenaš: »Pridi tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji,” mirno sedite doma, ne da bi pomagali odnesti baklo resnice drugim? Kako lahko dvigate svoje roke pred Bogom in prosite za njegove blagoslove nad vami in vašo družino, če tako malo delate, da bi pomagali drugim? /HS, str. 288/ KS 94.1
Če bi si nekateri izmed nas vzeli čas za razmislek, bi dojeli, da njihova nedejavnost pomeni grešno zanemarjanje sposobnosti, ki jim jih je dal Bog. Bratje in sestre, vaš Odkupitelj in vsi sveti angeli se žalostijo nad vašo trdosrčnostjo. Kristus je dal svoje življenje, da bi rešil ljudi, vi pa, ki ste spoznali njegovo ljubezen, delate tako malo, da bi blagoslove njegove milosti podelili tistim, za katere je umrl. Takšna nezavzetost in zanemarjanje dolžnosti presenečata angele. Pri sodbi se boste morali srečati z ljudmi, ki ste jih zanema-rili. Na ta veliki dan se boste sami prepričali o svoji krivdi in obsodili sami sebe. Gospod naj vas spodbudi k spokorjenju. Naj odpusti svojemu ljudstvu, ker zanemarja delo v njegovem vinogradu. /T VI, str. 425-426/ KS 94.2
Kaj naj rečemo brezbrižnemu verniku, da bi mu pomagali spoznati, kako pomembno je, da izkoplje zakopane talente ter jih da menjalcem? V nebeškem kraljestvu ne bo brezdelnežev in lenuhov. Želim si, da bi Bog prikazal to pomembno stvar spečim cerkvam! Želim si, da bi Sion vstal in oblekel svoja krasna oblačila ter zasijal! (Iz 52,1; 60,1) /T VI, str. 434/ KS 94.3
Za ljudi, ki ne poznajo resnice, je treba opraviti prav takšno delo, kakršno je bilo narejeno za nas, ko smo še živeli v temi. Prepozno je, da bi spali, prepozno, da bi bili malomarni brezdelneži. Hišni Gospodar je vsakomur določil neko delo. Pojdimo naprej, ne pa nazaj. Vsak dan znova se moramo spre-obrniti. V našem srcu mora utripati Jezusova ljubezen, da bi lahko bili orodje za reševanje mnogih ljudi. /RH, 10. 6. 1880/ KS 94.4
Gospod Jezus od vsakogar, ki trdi, da je njegov sin ali hči, poleg odrekanja grehu zahteva tudi vztrajnost v delih usmiljenja, nesebičnosti in ponižnosti. Gospod nam je predstavil delovanje zanesljivega zakona uma in dejanj, da bi nas opozoril na naše delo. Pravi: »Tistemu, ... ki nima, se bo vzelo tudi to, kar ima.« (Mt 25,29) Tisti, ki ne izkoristijo ponujenih priložnosti in ne uporabijo milosti, ki jim jo je dal Bog, so vedno manj nagnjeni, da to naredijo, ter končno zaspano otrpli izgubijo vse, kar so nekoč imeli. Ne priskrbijo si zaloge za prihodnji čas stiske - ne dosežejo globlje izkušnje in ne pridobijo več duhovnega znanja, da bi lahko obstali, ko jih bodo doletele nadloge in skušnjave. Ko bodo preganjani in skušani, bodo izgubili pogum in vero, njihov temelj pa bo uničen, ker niso dojeli potrebe, da bi si postavili zanesljiv temelj. Svoje duše niso utrdili na večni Skali. /RH, 27. 3. 1894/ KS 95.1
Kako strašno bo na poslednji veliki dan ugotoviti, da bomo za večno ločeni od svojih najbližjih; videti, da člani naših družin, morda naši otroci, niso rešeni; spoznati, da so tisti, ki so obiskovali naš dom in jedli za našo mizo, za večno izgubljeni. Tedaj se bomo vprašali: »Ali je to zaradi moje ne potrpežljivosti in nekrščanske narave? Ali so zato, ker nisem nadzoroval svojih sebičnih želja, čutili odpor do Jezusove vere?« KS 95.2
Svet mora biti opozorjen na Gospodov skorajšnji prihod. Ostalo nam je samo malo časa za delo. Leta, v katerih bi se lahko naučili iskati najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost ter širiti luč drugim, so prešla v večnost. Bog danes poziva svoje ljudstvo, ki ima veliko luč in je osnovano na resnici, da dela zase in za druge kakor še nikoli doslej. Uporabite vse svoje sposobnosti; vadite vse svoje moči in darove, ki ste jih prejeli; uporabite vso luč, ki vam jo je dal Bog, da bi delali dobro drugim. Ne trudite se postati pridigarji, temveč postanite Božji služabniki. /SW, 20. 6. 1905/ KS 95.3