Zmagoslavno življenje

Za Boga ne pričamo samo s pridiganjem o resnici ali s prodajo literature. Zapomnimo si, da je življenje, podobno Kristusovemu, največji dokaz v prid krščanstva, slab krščanski značaj pa povzroča več škode v svetu kakor značaj posvetnega človeka. /T IX, str. 21/KS 27.2

Niti vse napisane knjige ne morejo pospešiti svetega življenja. Ljudje ne verjamejo temu, kar pridigar govori, marveč temu, kako cerkev živi. Prepogosto pridiga, ki jo govori življenje vernikov, ki trdijo, da so zagovorniki resnice, kljubuje vplivu pridige, ki je podana s prižnice. /T IX, str. 21/ Kristusovo življenje je bilo brezmejen vpliv, ki se ni nehal širiti, vpliv, ki ga je povezoval z Bogom in z vso človeško družino. V Kristusu je Bog ljudem podaril vpliv, ki jim onemogoča živeti le zase. Kot posamezniki smo povezani z bližnjimi, smo del Božje velike celote, kjer veljajo obojestranske obveznosti. Nihče ne more živeti neodvisno od bližnjih, saj blaginja vsakega vpliva na druge. Božji namen je, da se vsak čuti dolžnega poskrbeti za sočloveka in si prizadeva za njegovo srečo. /COL, str. 339; KP, str. 233-234/KS 27.3

Svetopisemska vera se ne more zapreti med knjižne platnice ali cerkvene zidove. Ne smemo je pokazati priložnostno zaradi svoje koristi, nato pa jo lahkomiselno dati na stran. Posvetiti mora vsakdanje življenje, se pokazati v vseh poslovnih opravilih in družbenih odnosih. /DA, str. 306-307; JŽ, str. 260/KS 27.4

Božji namen je, da se pred svetom poveliča po svojem ljudstvu. Od njih, ki nosijo Kristusovo ime, pričakuje, da ga predstavijo z mislimi, besedami in dejanji. Njihove misli morajo biti čiste, besede pa plemenite in spodbudne, da bi ljudi okrog sebe pritegnili bliže k Zveličarju. Njegova vera mora prežemati vse, kar delajo in govorijo. Vsako poslovno opravilo naj bo odišavljeno z Božjo navzočnostjo. /T IX, str. 21/KS 28.1

Poslovneži naj opravljajo svoje posle tako, da bodo s svojo zvestobo poveličali svojega Gospodarja. Svojo vero naj vnesejo v vse, kar počnejo, in ljudem razodenejo Kristusovega Duha. Rokodelec naj bo marljiv in zvest predstavnik njega, ki je v svojem skromnem poklicu garal v judejskih mestih. Vsakdo, ki nosi Kristusovo ime, naj dela tako, da bodo ljudje, ko vidijo njegova dobra dela, spodbujeni poveličati Stvarnika in Odrešenika. /BE, 10. 6. 1901/KS 28.2