Spodbuda začetnikom v krščanski službi

Najuspešnejši delavci so tisti, ki veselo služijo Bogu v malih rečeh. Vsak bi moral svojo življenjsko nitko vtkati v tkanino in tako prispevati k dokončanju vzorca. /T VI, str. 115/KS 103.1

Svoje vsakdanje dolžnosti moramo opravljati zvesto in tako rasti v učinkovitosti, ker svoje delo gledamo v luči večnosti. /T IX, str. 150/KS 103.2

Bog ima v svojem velikem načrtu prostor za vsakogar. Darovi, ki niso potrebni, niso niti dani. /T IX, str. 37/KS 103.3

Vsakdo ima v večnem načrtu nebes svoj prostor. Vsem je namenjeno, da v sodelovanju s Kristusom delajo za zveličanje bližnjih. Kakor je gotovo, da je za nas pripravljen prostor v nebeških dvorih, je ravno tako gotovo, da nam je dodeljen posebni prostor na zemlji, kjer moramo delati za Boga. /COL, str. 326-327; KP, str. 224/KS 103.4

Gospodove oči počivajo na vsakem posamezniku v njegovem ljudstvu. Za vsakogar ima svoje načrte. /T VI, str. 12/ KS 103.5

Vsi lahko delajo za napredek Božjega dela. Nihče ne bo spoznan za krivega pred Bogom, če bo resno in nesebično delal za zveličanje ljudi. /T V, str. 395/KS 103.6

Svoje dolžnosti ne morete preložiti na drugega. Nihče ne more namesto vas opraviti vašega dela. Če prikrijete svojo luč, bo kdo moral ostati v temi, ker ste zanemarili svojo dolžnost. /T V, str. 464/KS 103.7

Ponižni delavec, ki se poslušno odzove na Božji klic, je lahko prepričan, da bo prejel božansko pomoč. Sprejemanje tako vzvišene in svete odgovornosti že samo po sebi oplemeniti značaj. V pogon spravi najvišje umske in duhovne moči ter okrepi in očisti um in srce. Čudovito je, kako močan lahko postane slaboten človek po veri v Božjo moč, kako odločna so njegova prizadevanja in kako številni njegovi uspehi. Ta, ki začne skromno, z malo znanja, in pripoveduje, kar ve, medtem pa marljivo širi znanje, bo ugotovil, da ves nebeški zaklad čaka na njegovo zahtevo. Kolikor bolj bo dajal luč, toliko več je bo prejemal. Kolikor bolj se iz ljubezni do bližnjih trudi razlagati Božjo besedo drugim, toliko bolj bo jasna njemu osebno. Kolikor bolj uporabljamo svoje znanje in moči, toliko več znanja in moči prejmemo. /COL, str. 354; KP, str. 245/ Vsakdo naj dela za Boga in za ljudi. Pokažite modrost in ne bodite brezdelnež, ki čaka na koga, da ga bo napotil na delo. Ta »kdo« je prezaposlen z odgovornostmi. Kdor čaka na njegova navodila, izgublja čas. Bog vam bo dal modrost, da se takoj spremenite. Še vedno se sliši poziv: »Sin, pojdi danes delat v vinograd. Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src.« (Mt 21,28; Heb 3,7-8) Gospod je svoj poziv začel z nežno besedo »sin«. Kako prisrčno, usmiljeno in resno obenem! Njegovo vabilo je tudi ukaz. /CT, str. 419/KS 103.8

Moč za upiranje hudemu se najbolje doseže s prodornim delom. /AA, str. 105; DAp, str. 69/ KS 104.1

Vsako delo pravičnosti, usmiljenja in dobrote ustvarja glasbo v nebesih. /RH, 16. 8. 1881/KS 104.2

Kristusov duh je misijonski duh. Prvo hrepenenje prerojenega srca je še druge pripeljati k Zveličarju. /GC, str. 70; VS, str. 50/KS 104.3

Edini način, da rastemo v milosti, je zavzeto opravljati delo, ki nam ga je naročil Kristus. /RH, 7. 6. 1887/KS 104.4

Ne čakajte na izredne priložnosti ali posebne sposobnosti, da bi začeli delati v Božjem delu. /SC, str. 83; PhK, str. 99/ Človek, ki ne glede na to, ali je izobražen ali ne, uporablja vse svoje moči v službi Bogu in bližnjim, pomeni blagoslov za družbo in doseže življenjski uspeh. /SW, 2. 4. 1903/KS 104.5

Mnogi, ki jih je Bog usposobil, da bi lahko opravili odlično delo, dosežejo zelo malo, ker si le malo prizadevajo. /COL, str. 331; KP, str. 227/KS 104.6

Če vam od stotih poskusov spodleti devetindevetdesetkrat, a ste kljub temu uspeli rešiti enega samega človeka, ste opravili plemenito delo za Gospoda. /T IV, str. 132/KS 104.7

Odnos med Bogom in vsakim človekom je tako poseben in popoln, kakor da ni nikogar drugega na zemlji, za kogar naj budno skrbi, nobenega drugega človeka, za katerega je daroval svojega ljubljenega Sina. /SC, str. 100; PhK, str. 120/KS 104.8

Gospod, ki vidi in razume vaše pomanjkljivosti, vas je kljub temu pripravljen uporabiti, če svoje sposobnosti darujete kot posvečen dar za njegovo delo. V dejavni in nesebični službi slabotni postanejo močni in uživajo njegovo popolno zaupanje. »Gospodovo veselje je vaša moč.« (Neh 8,10) Če ste zvesti, bo mir, ki presega ves razum, vaša nagrada v tem življenju, v prihodnjem življenju pa boste stopili v veselje svojega Gospoda. (Flp 4,7; Mt 25,21) /T VIII, str. 34/KS 105.1

Ljudje, ki imajo malo darov, lahko pridobijo za Kristusa mnogo ljudi, če svoje srce ohranijo v Božji ljubezni. (Jud 21) Harlan Page je bil reven rokodelec s povprečnimi zmožnostmi in skromno izobrazbo. Za svojo glavno nalogo si je določil prizadevanje za napredek Božjega dela. Njegovi napori so obrodili izrazit uspeh. Z osebnimi pogovori in gorečimi molitvami se je trudil za zveličanje bližnjih. Vodil je moli-tvena srečanja, organiziral nedeljsko šolo in delil traktate ter drugo nabožno čtivo. Na svoji smrtni postelji, ko je senca večnosti počivala na njegovem obrazu, je lahko dejal: »Vem, da je vse to zaradi Božje milosti in ne po zaslugi česar koli, kar sem naredil. Mislim, da imam dokaze, da se je z mojo pomočjo več kakor sto ljudi spreobrnilo k Bogu.” /T V, str. 307-308/KS 105.2

Ta svet niso kristjanova nebesa, marveč Božja delavnica, kjer se moramo usposobiti, da se bomo združili z brezgrešnimi angeli v svetih nebesih. /T II, str. 187/KS 105.3

Tudi najponižnejši in najrevnejši Jezusovi učenci so lahko drugim v blagoslov. Morda se niti ne zavedajo, da delajo kaj posebno dobrega, in vendar nevede s svojim vplivom sprožajo valove blagoslova, ki se širijo in poglabljajo. Za blagoslovljene sadove svojega dela bodo zvedeli šele na dan končne nagrade. Ne vedo in ne čutijo, da delajo kaj velikega. Od njih se ne zahteva, da se obremenjujejo s skrbjo za uspeh, temveč da tiho gredo naprej in zvesto izvršujejo nalogo, ki jim jo je določila Božja previdnost. Tako njihovo življenje ne bo nekoristno. Vse bolj bodo rasli v Kristusovo podobo. Že v tem življenju so Božji sodelavci in se tako usposabljajo za bolj vzvišeno delo in neskaljeno radost v prihodnjem življenju. /SC, str. 83; PhK, str. 99-100/KS 105.4

Mnogi so sebe izročili Kristusu, vendar se jim kljub temu ne pokaže priložnost, da bi mu lahko požrtvovalno služili z opravljanjem velikih del. V uteho jim je lahko misel, da ni potrebno, da bi kdo kot mučenec umrl zato, da bi bil velik v Božjih očeh, in da ni nujno, da postane misijonar, ki se vsak dan spopada s smrtno nevarnostjo, zato da bi bil v nebeških poročilih označen za največjega. Kristjan, ki tako ravna v osebnem življenju, v vsakodnevnem odrekanju sebi, v iskrenosti namena in čistosti misli, v krotkem odzivanju na izzivanja, v veri in pobožnosti, v zvestobi v najmanjših rečeh, ki v življenju doma predstavlja Kristusov značaj - takšen posameznik je lahko v Božjih očeh bolj dragocen od svetovno priznanega misijonarja ali mučenca. /COL, str. 403; KP, str. 282-283/KS 106.1

Pri Bogu vrednost dela ni določena s količino vloženega truda ali z vidnimi učinki, temveč v kakšnem duhu je bilo delo opravljeno. /COL, str. 397; KP, str. 278/KS 106.2

Gospodovega odobravanja nismo deležni zaradi pomembnosti opravljenega dela ali zaradi drugih dosežkov, marveč zaradi zvestobe celo v majhnih rečeh. Bog ocenjuje naše spodbude za delo, ne pa naših velikih dosežkov. Dobroto in zvestobo ceni veliko bolj kakor pomembnost opravljenega dela./T II, str. 510-511/KS 106.3

Ne prezrite malih reči, medtem ko pričakujete velike naloge. Lahko da uspešno opravljate male naloge, vendar bi bili popolnoma neuspešni pri večjih in bi zato postali malodušni. Lotite se dela, kjer koli vidite, da ga je treba opraviti. Ne glede na to, ali ste revni ali bogati, ugledni ali skromni, vas Bog kliče, da ste dejavni v njegovem delu. Če se boste lotili dela, ki vam pride pod roko, boste razvili svoje darove in sposobnosti. Če pa zanemarjate vsakdanje priložnosti, boste postali nerodovitni in oveneli. Zato je v Božjem vrtu toliko nerodovitnih dreves. /T IX, str. 129/KS 106.4

Gospod želi, da bi uporabili vsak dar, ki smo ga prejeli. Če to naredimo, bomo prejeli v uporabo še druge darove. On nas ne obdari nadnaravno s sposobnostmi, ki jih nimamo, marvbeč bo, medtem ko uporabljamo te, ki jih imamo, deloval skupaj z nami in povečal ter okrepil vse sposobnosti. Z vsako iskreno in predano žrtvijo pri delu za Učitelja se bodo naše moči povečale. /COL, str. 353-354; KP, str. 245/KS 107.1

Kristusovo srce se veseli, ko vidi tiste, ki so revni v vsakem pomenu besede. Veseli se, ko vidi ponižnost zlorabljenih. Veseli se navidezno nepotešene lakote po pravičnosti. Kristus sprejema razmere, ki bi mnogim pridigarjem vzele pogum. /GW, str. 37/KS 107.2

Če želimo delati za Kristusa, ni treba oditi med pogane ali zapustiti ožjega družinskega kroga, če nas nanj vežejo dolžnosti. To delo lahko opravljamo v družinskem krogu, v cerkvi in med ljudmi, s katerimi delamo in se družimo. /SC, str. 81; PhK, str. 97/KS 107.3

Če proučujemo Kristusovo življenje in njegove nauke, nam bo vsak dogodek iz preteklosti nudil snov za pogovor, ki bo napravil vtis na ljudi. /T IX, str. 63/KS 107.4

Življenje na zemlji je začetek življenja v nebesih; vzgoja na zemlji je uvajanje v nebeška načela; tukajšnje življenjsko delo je usposabljanje za tamkajšnje življenjsko delo. Kakšna sta sedaj naš značaj in sveta služba, zanesljivo nakazuje, kaj bomo. /Ed, str. 307; VZG. str. 270/KS 107.5

Tisti, ki zavračajo prednosti občestva s Kristusom v službi, zavračajo edino vzgojo, ki bi jih usposobila, da z njim sodelujejo v njegovi slavi. Zavračajo vzgojo, ki v tem življenju prinaša moč in plemenitost značaja. /Ed, str. 264; VZG, str. 233/KS 107.6

Nihče naj ne misli, da lahko živi sebično, potem pa, ko je služil le lastnim koristim, stopi v veselje svojega Gospoda. Takšni ljudje ne bi mogli sodelovati v veselju nesebične ljubezni. Niso usposobljeni za nebeške dvore. Ne bi bili zmožni ceniti čistega ozračja ljubezni, ki prežema nebesa. Glasovi angelov in glasba harf jim ne bi prinašala zadovoljstva. Za njihov um bi bilo znanje nebes nerešljiva uganka. /COL, str. 364-365; KP, str. 253-254/KS 107.7

Kristus nas kliče, da potrpežljivo in vztrajno delamo za tisoče tistih, ki so kakor naplavine na pusti obali raztreseni po vseh deželah in propadajo v svojih grehih. Tisti, ki sodelujejo v Kristusovi slavi, morajo prav tako sodelovati pri njegovem delu - pomagati slabotnim, trpečim in potrtim. /T IX, str. 31/KS 108.1

Navadni ljudje morajo zasesti svoja mesta kot delavci. Medtem ko delijo bolečine svojih bližnjih, kakor je tudi Zveličar delil bolečine vsega človeštva, bodo po veri videli, da Jezus sodeluje z njimi. /T VII, str. 272/KS 108.2

Kristus pričakuje, da se njegova podoba zrcali v vsakem učencu. Bog je vse ljudi vnaprej določil, da »bodo podobni njegovemu Sinu«. (Rim 8,29 eku) V vsakem posamezniku se morajo razodevati svetu Kristusova potrpežljiva ljubezen, svetost, krotkost, usmiljenje in resnica. /DA, str. 827; JŽ, str. 726/KS 108.3

Vsi so povabljeni izročiti vse na oltar službe. Seveda se ne zahteva od vseh, da bi služili, kakor je služil Elizej, niti ni vsem rečeno, naj prodajo vse, kar imajo. Vsekakor pa Bog zahteva, da njegovi službi damo prvi prostor v svojem življenju in da ne mine dan, ne da bi naredili kaj za napredek njegovega dela na zemlji. Ne pričakuje od vseh iste službe. Nekdo je lahko poklican služiti v tuji deželi, nekdo drug je zaprošen žrtvovati svoja sredstva, da bi podpiral evangelj-sko delo. Bog sprejema daritev od vsakogar. Posvetimo mu svoje svoje življenje in vse njegove koristi. Kdor se tako posveti, bo slišal in ubogal vabilo nebes. /PK, str. 221; PKr, str. 138/KS 108.4

Modri posvetni človek, ki premišljuje, načrtuje in ima vedno v mislih delo, si mora prizadevati postati moder za tisto, kar prinaša večno korist. Ali bi bilo kaj, česar ne bi mogel doseči, če bi trud, ki ga sedaj vlaga za doseganje posvetnih ciljev, vložil, da si bo pridobil zaklad v nebesih in življenje, ki se meri z Božjim? /T VI, str. 297/KS 108.5

Bog bo spodbudil preproste ljudi, da bodo oznanili sporočilo sedanje resnice. Mnogi med njimi bodo hiteli sem in tja, spodbujeni s Svetim Duhom, da bi razsvetlili nje, ki živijo v temi. Resnica bo kakor ogenj v njihovih kosteh (JerKS 109.1

20,9) in jih bo prežela z gorečo željo, da bi razsvetlili tiste, ki so v temi. Celo mnogi neizobraženi bodo oznanjali Gospodovo besedo. Sveti Duh bo spodbudil otroke, da bodo odšli oznanjevat nebeško sporočilo. Izlil se bo na tiste, ki se bodo odzvali njegovim spodbudam. Zavrgli bodo človeška pravila in se pridružili Gospodovi vojski. /T VII, str. 26-27/KS 109.2