Tankočutnost

Tisti, ki so popolnoma predani Bogu, bodo v svoje delo vnesli premišljenost, molitev in resno posvečeno tankočutnost. /ST, 29. 5. 1893/KS 236.1

Tankočuten, marljiv in navdušen človek bo dosegel uspeh v posvetnem poslu, iste lastnosti, posvečene Božjemu delu pa se bodo izkazale celo za dvakrat uspešnejše, ker se bo božanska moč združila s človeškimi napori. /T V, str. 276/KS 236.2

Pri delu pridobivanja ljudi sta potrebni velika tankočutnost in modrost. Zveličar ni nikoli zamolčal resnice, temveč jo je podal z ljubeznijo. V svojem druženju z ljudmi je kazal največjo tankočutnost ter bil vedno prijazen in obziren. Nikoli ni bil grob, nikoli ni po nepotrebnem izgovoril ostrih besed in nikoli ni občutljivi duši zadal nepotrebne bolečine. Ni obsojal človeških slabosti. Neustrašno je žigosal hinavščino, nevero in pokvarjenost, vendar je svoje ostre graje izgovarjal z žalostjo v glasu. Resnice nikoli ni podal grobo, marveč je vedno pokazal veliko nežnost do ljudi. V njegovih očeh je bil dragocen vsak človek. Čeprav je bila njegova drža božansko dostojanstvena, se je k vsakemu članu Božje družine sklonil z nežnim sočutjem in pozornostjo. V vseh je videl ljudi, ki jih je prišel rešit. /GW, str. 117/ Nekateri zaletavi, vročekrvni, a iskreni ljudje bodo po jasno podani pridigi ogovorili tiste, ki niso naši verniki, in povzročili, da se jim bo uprla resnica, za katero želimo, da bi jo sprejeli. Otroci tega sveta so modrejši od otrok luči. Poslovneži in politiki se učijo vljudnosti. Njihova taktika je predstaviti se v čim bolj privlačni luči. Učijo se, kako naj se izražajo in vedejo, da bi lahko najbolj vplivali na ljudi. Da bi to dosegli, kar se le da iznajdljivo uporabljajo svoje znanje in sposobnosti. /T IV, str. 68/KS 236.3

To sporočilo mora biti oznanjeno. Paziti moramo, da ljudi, ki ne živijo v luči, kakršno imamo mi, ne priganjamo, ne pritiskamo nanje in jih ne obsojamo. Ne smemo si na vso moč prizadevati napadati katoličanov. Med njimi je mnogo zelo vestnih kristjanov, ki hodijo v luči, ki sveti nanje; zato bo Bog delal zanje. /T IX, str. 243/KS 236.4