Potrebujemo nebeško mazilo za oči

Cerkve morajo svoje oči namazati z nebeškim mazilom, da bi lahko povsod okoli sebe videle mnogo priložnosti za opravljanje službe Bogu. Bog vedno znova vabi svoje ljudstvo, naj gre na poti in ob ograje ter prisili ljudi, naj vstopijo, da se bo njegova hiša napolnila. (Lk 14,23) Vendar so celo v bližini našega doma družine, za katere nismo pokazali dovolj zanimanja ali jim dali misliti, da nam je mar zanje. Gospod danes poziva cerkev, da se loti dela, ki nam je najbliže. Ne smemo se obotavljati in spraševati: »Kdo je moj bližnji?« Zapomniti si moramo, da je naš bližnji tisti, ki potrebuje naše sočutje in pomoč. Naš bližnji je vsakdo, ki ga je sovražnik ranil in poškodoval. Naš bližnji je vsakdo, ki je Božja last. Razlike, ki so jih postavili Judje o tem, kdo je njihov bližnji, v Kristusu ne obstajajo. Ni več področnih mej niti umetnih razlik niti razredov niti izbrancev. /T VI, str. 294/KS 40.3