Sočutje in družabnost

Na vseh področjih Božjega dela so potrebni moški in ženske, ki imajo sočutje do trpečega človeštva. Takšno sočutje je redko. /RH, 6. 5. 1890/KS 237.5

Potrebujemo več sočutja, podobnega Kristusovemu; ne samo do njih, ki se nam zdijo brezhibni, temveč tudi do bednih in trpečih ljudi, ki se borijo, pogosto delajo napake in grešijo ter so skušani in malodušni. K našim bližnjim bi mo rali pristopiti ganjeni kakor naš usmiljeni Veliki duhovnik, ker se zavedamo njihove nemoči. /GW, str. 141/KS 238.1

Kot ljudstvo mnogo izgubljamo zaradi pomanjkanja sočutja in družabnosti. Kdor govori o neodvisnosti in se zapira vase, ne opravlja službe, ki mu jo je namenil Bog. Smo Božji otroci, za svojo srečo pa smo odvisni drug od drugega. Izpolniti moramo Božje zahteve ter odigrati svojo vlogo v tem življenju. Pravilna nega družabnih prvin naše narave nam omogoča sočustvovati s svojimi brati ter nam prinaša srečo, ko si prizadevamo blagoslavljati druge. /T IV, str. 71-72/ Zveličar je bil gost na farizejevi gostiji. Rad je sprejel vabilo bogatih in prav tako tudi revnih ter po svoji navadi prizore pred seboj povezal z nauki o resnici. /COL, str. 219; KP, str. 149/KS 238.2