Spokorjenje

Kako je lahko človek pravičen pred Bogom? Kako lahko grešnik postane pravičen? Samo po Kristusu lahko dosežemo skladnost z Bogom in svetost. Toda kako lahko pridemo h Kristusu? Mnogi sprašujejo enako kakor nekoč množica na petdesetnico, ko je, prepričana o grehu, vzkliknila: »Kaj naj storimo?« (Apostolska dela 2,37) Prve besede Petrovega odgovora so bile: »Spokorite se!« (Apostolska dela 2,38 CHR) Malo pozneje je ob neki drugi priložnosti dejal: »Spreobrnite se torej in pokesajte, da se vam izbrišejo grehi.« (Apostolska dela 3,19)PhK14 25.1

Spokorjenje pomeni obžalovati greh in se mu odpo-vedati. Greha ne bomo opustili, dokler ne bomo uvideli njegove grešnosti. Dokler se mu v srcu ne odpovemo, ne bo prave spremembe v življenju.PhK14 25.2

Mnogi napačno razumejo pravo naravo spokorjenja. Obžalujejo, da so grešili, in celo opravijo navidezno spremembo, ker se bojijo, da bodo trpeli zaradi svojih grešnih dejanj. Vendar to ni svetopisemsko spokorjenje. Takšni so žalostni zaradi trpljenja, ne pa zaradi greha. Tako je žaloval Ezav, ko je videl, da je za vselej izgubil prednosti prvorojenstva. Balaam je dojel in priznal svojo krivdo, ker se je zbal za svoje življenje, ko mu je angel z iztegnjenim mečem zastavil pot. Toda to sploh ni bilo pristno spokorjenje za greh, saj niti ni spremenil svojega namena niti se mu ni gnusilo zlo. Juda Iškar- jot je zavpil po izdaji svojega Gospoda: »Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.« (Matej 27,4)PhK14 25.3

Strašen občutek krivde in grozno pričakovanje obsodbe sta izsilila priznanje iz njegove grešne duše.PhK14 26.1