Rast v Kristusu

Spremembo srca, s katero postanemo Božji otroci, Sveto pismo primerja z rojstvom. Prav tako jo primerja s klitjem dobrega semena, ki ga je posejal poljedelec. Podobno so tisti, ki so se pravkar spreobrnili h Kristusu, kakor »pravkar rojeni otroci«, (1. Petrovo 2,2) ki morajo rasti do doraslosti Kristusove polnosti. (Efežanom 4,13.15) Kakor na polju posejano dobro seme morajo rasti in obroditi sad. Izaija pravi zanje: »Imenovali se bodo Hrasti pravičnosti, Gospodov nasad za njegovo poveličanje.« (Izaija 61,3) Iz življenja v naravi vzete prispodobe nam pomagajo bolje razumeti skrivnostne resnice duhovnega življenja.PhK14 75.1

23 Niti vsa človeška modrost in znanje ne moreta ustvariti najmanjše oblike življenja v naravi. Rastline ali živali lahko živijo samo zato, ker jim je življenje dal Bog. Tako tudi edino življenje od Boga poraja duhovno življenje v srcu ljudi. Človek, ki se »na novo ne rodi«, (Janez 3,3) ne more postati deležen življenja, ki ga je prinesel Kristus.PhK14 75.2

Tudi z rastjo je enako kakor z življenjem. Bog je ta, ki naredi iz popka cvet in iz cveta sad. Njegova moč povzroči, da seme požene »najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu«. (Marko 4,28) Prerok Ozej pravi za Izraela: »Kakor lilija bo cvetel. ... gojili bodo žito in cveteli kakor trta.« (Ozej 14,6.8) Jezus nam veleva: »Pomislite na lilije, kako rastejo.« (Luka 12,27) Rastline in cvetje ne rastejo po svoji skrbi, prizadevanju ali naporu, marveč s sprejemanjem tega, kar jim je Bog priskrbel za življenje. Otrok s svojim prizadevanjem in naporom ne more ničesar pridati svoji rasti. Tudi vi si ne moretePhK14 75.3