Delo in življenje

Bog je za vse vesolje vir življenja, svetlobe in veselja. Iz njega izhajajo blagoslovi in se razlivajo na vsa njegova stvarstva, kakor iz studenca teče potok in iz sonca izhajajo svetlobni žarki. Povsod, kjer je Božje življenje v človeških srcih, se iz njih razliva na druge v ljubezni in blagoslovu.PhK14 86.1

Veselje našega Zveličarja je bilo moralno dvigovanje in odrešitev padlih ljudi. Zato ni maral svojega življenja, temveč je umrl na križu in pretrpel sramoto. Tudi angeli si vedno prizadevajo osrečiti druge. To je njihovo veselje. Naloga brezgrešnih angelov je služiti tem, ki so padli v greh in so po značaju in položaju nižji od njih, kar pa imajo sebična srca za poniževalno. Duh Kristusove požrtvovalne ljubezni je duh, ki napolnjuje nebesa in je samo bistvo njegove blaženosti. To je duh, ki ga bodo imeli tudi Kristusovi učenci, in naloga, ki jo bodo opravljali.PhK14 86.2

Kadar Kristusova ljubezen napolnjuje srce, je ni mogoče skriti, kakor se ne da skriti prijetnega vonja. Njen sveti vpliv čutijo vsi, s katerimi prihajamo v stik. Kristusov Duh v srcu je kakor studenec v puščavi, ki osvežuje vse, in iz katerega želijo piti vodo življenja tisti, ki so tik pred pogubo.PhK14 86.3

Ljubezen do Jezusa se bo kazala v želji, da bi delali za blagoslov in moralni dvig človeštva, kakor je delal On. Ta nas bo spodbujala k ljubezni, nežnosti in sočutju do vseh bitij, za katera skrbi naš nebeški Oče.PhK14 86.4

Zveličarjevo življenje na zemlji ni bilo življenje udobnosti in ugajanja sebi, temveč je vztrajno, resno in neutrudno delal za reševanje izgubljenega človeštva.PhK14 87.1

Od jaslic do Golgote je hodil po poti samoodpovedi in se ni izogibal težavnim nalogam, napornim potovanjem, utrudljivemu delu in skrbem. Dejal je: »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Matej 20,28) To je bil glavni cilj njegovega življenja. Vse drugo je bilo postransko in temu podrejeno. Njegova jed in pijača je bila izpolnjevati Božjo voljo in dokončati njegovo delo. Pri njegovem delu jaz in osebna korist nista imela prostora.PhK14 87.2

Vsi, ki so okusili Kristusovo milost, bodo enako pri-pravljeni na vsako žrtev, da bi bili deležni tega nebeškega darila tudi drugi, za katere je On umrl. Naredili bodo vse, kar morejo, da bi izboljšali svet za njihovo bivanje na njem. Tak duh je zanesljiv sad resnično spreobrnjene duše. Brž ko kdo pride h Kristusu, se v njegovem srcu rodi želja, da bi tudi drugim oznanil, kako drago cenega prijatelja je našel v Jezusu; zveličavna in posvečujoča resnica ne more ostati zaprta v njegovem srcu. Če smo oblečeni v Kristusovo pravičnost in napolnjeni z veseljem njegovega Duha, ki prebiva v nas, ne bomo mogli mirovati. Če smo spoznali in okusili, da je Gospod dober, bomo imeli kaj povedati. Kakor Filip, ko je našel Zveličarja, bomo tudi mi povabili druge, naj pridejo k njemu. Skušali jim bomo prikazati Kristusovo 79 privlačnost in nevidne resničnosti prihodnjega sveta. Naša največja želja bo hoditi po poti, po kateri je hodil Jezus. Čutili bomo iskreno željo, da bi tudi drugim pokazali »Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta«. (Janez 1,29)PhK14 87.3

26 Naše prizadevanje, da bi bili drugim v blagoslov, bo tudi nam prineslo blagoslove. To je tudi bil Božji namen, ko nam je omogočil sodelovati v načrtu odrešenja. Ljudem je dal prednost postati deležni njegove božanske narave in prejete blagoslove prenašati na bližnje. To je največja čast in največje veselje, ki ga Bog lahkoPhK14 88.1